BLAŽ SKOK

Arhiv za 28.06.2010

Rudiju v slovo

Objavil BLAŽ SKOK dne 28.06.2010

Ker življenje ni samo veselje, vam tokrat poročam iz drugačne vrste druženja filipincev… Filipinski pogreb. Obisk le tega sem si po eni izmed zabav na plaži zaželel na poti domov, ki je vodila mimo pokopališča… osebno sicer nimam nikakršnjih nagnjen do poslednjih počivališč in slovestnosti, ki jim pritičejo… Bila je le ena izmed želja ob pogledu na, s samimi grobnicami posejano, pokopališče. Sklepam, da sem se ta dan malo preveč izpostavljal soncu in je le to vplivalo na delovanje mojih možganov. Želja mi je bila uslišana. Seveda ob izrazu le te nisem želel smrti pokojniku, ki ga mimogrede nisem poznal, na katerega pogrebu sem bil prisoten. Kljub vsemu pa je bilo doživetje izjemno zanimivo…

Maša je potekala v spremstvu šestih trug… tako sem imel na izbiro več možnosti… izbral sem največjo… in ob privolitvi sorodnikov prisostvoval pokopu pokojnika.

izbor je bil zelo velik

izbor je bil zelo velik

Na pogrebu ne manjka, poleg solz seveda, tudi veselja in smeha… Roda mi je zaupala, ko sem le nemo buljil ob pogledu na intervale smeha in veselja, da je pogreb tu tako vesel kot žalosten dogodek. Vesel zato ker se nekateri sorodniki vidijo po dolgem času, žalosten pa zato…, ker eden od vseh sorodnikov nepremično leži in z nikomer ne spregovori…

Zanimiva so prav tako oblačila, sorodniki v popolnoma belih oblačilih ostali prisotni pa »prosto po Prešernu«… tako, da ni vse tako črno kot se zdi…

Po koncu maše, predno se pokojnika odpelje na pokopališče (ne s triciklom), je na repertoarju še družinsko fotografiranje ob trugi oz. kot bi rekli pri nas: “no, pa dajmo še eno gasilsko”…

Še "gasilska"

Še "gasilska"

Zaključim torej lahko, da so pogrebi na filipinih dokaj sproščen dogodek…

Pred kratkim sem tudi ugotovil zakaj moji gostitelji vse moje želje, dejanja,… sprejemajo z veliko mero odobravanja in tolerance. Na Filipinih namreč trdno verjamejo v naslednjo zgodbo. Ljudje, ki so rojeni v mesecu Februarju, ki je mimogrede nepopolni mesec saj ima samo 28 dni, imajo, če povemo v malo milejši obliki, tudi nepopolno opremljeno podstrešje… v prenesenem pomenu seveda to pomeni, da so, se opravičujem, smo malo “čez les”… Po tej ugotovitvi si lahko končno mirne duše pogledam v oči.

Po vsej verjetnosti je tudi to vplivalo na izpolnitev želje po prisotnosti na pogrebni slovesnoti.

Ko pa sem ravno pri bolj temačnih temah naj omenim še, da petelinjega prijatelja iz začetka moje zgodbe ni več privezanega pred sosednjo hišo… preveva me čuden občutek, da ga morda ni več med nami. Neprestano tudi pogledujem za tricikli, če bi ga slučajno uzrl na kakšni popoldanski vožnji… vendar zaman.

Pretresljiv pogled na prazen prostor

Pretresljiv pogled na prazen prostor

Ubožec najbrž ni prestal postopka aklimatizacije. Upam, da ga nisem tudi sam nevede uporabil za polnjenje želodca v kateri izmed obcestnih “okrepčevalnic”. Če sem slučajno ga, potem… oprosti Rudi. Tako sem ga namreč (ne vem točno zakaj) poimenoval že takoj na začetku… no najprej je bil Rudolf vendar mi je to delovalo malo preveč božično. Toda Rudi,… bil si res dober petelin,… a prosim razumi…, bil sem neznansko lačen,…!

Le kaj je z Rudijevo lepo ženkico?

WANTED

WANTED

OPOMBA: Dragi bralci! Ne čudite se zlorabi tropičij. Želel sem le nadomestiti manjko, ki je nastal ob rojstvu. V mesecu februarju. In tri pike!

Slike slovesnosti (Pictures)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v FILIPINI 2010 | 9 komentarjev »